TEHNIČNI PODATKI PREDMETA.
Ime: Slika.
Opis: Romantična barvna slika dečka in deklice v objemu, verjetno v slogu poznega baroka, iz začetka prejšnjega stoletja.
Velikost: 54 x 41 cm.
Starost: Najmanj 110 let.
Material: Karton, platno (?), steklo, lesen okvir.
Prostor: Moj dom.
Aktivnosti: Visi na steni.
pOsebnost: “Poleg lepih spominov na otroštvo spominja tudi na neizbežen odhod mojih staršev.”

---

Ivana Prislan (rojena 1949, Slovenija) je knjigoljubka in babica sedmim vnukom, ljubiteljica narave, ki se rada druži z ljudmi podobnih interesov.

Sliko mi je podaril oče. Bila je ves čas v stanovanju, najprej pri starih starših, nato pri mojih in zdaj v mojem domu. Predstavlja vez z mojim otroštvom in je zame pravo bogastvo.

Vedno je visela nad mizo v kuhinji. Bili smo preprosta rudarska družina. Starša sta imela veliko prijateljev. Družili so se v domači kuhinji in pogosto občudovali sliko. Tudi v mojih otroških očeh je bila lepa. Ljudje so spraševali, če sva na sliki z mojo sestro. Čeprav sem vedela, da to ne drži, sem se ob takih pripombah počutila sila imenitno.

Ko sem se odselila in domov prihajala na obiske, sem tu in tam omenila očetu svojo željo, da bi bila slika nekoč moja. »Ko bo cajt, se bosta že zmenili,« je navadno negotovo odgovoril. V mislih je imel seveda tudi mojo sestro. Nisem si mogla zamislit, da bi sliko odnesla, ko bo »cajt«. To bi bilo za vse preveč boleče. Potem se je zgodila zlata poroka mojih staršev. In oče je od prijateljev gasilcev dobil v dar veliko leseno skulpturo sv. Florjana, zavetnika gasilcev. Lep kipec.

Kot bi se mu odvalil kamen od srca, je nekega dne slovesno izjavil: »Sestra dobi Florjana, ti pa sliko.« Očitno je bil zadovoljen, kako je razrešil gordijski vozel.

Danes, ko visi v mojem domu, me poleg lepih spominov na otroštvo spominja tudi na neizbežen odhod mojih staršev, zato me pogosto preplavijo tudi občutki nemoči in zapuščenosti, ki sem jih doživljala ob njunem slovesu.

Foto: Nika Hölcl Praper.