Celovec, 14. april 2020.

Dragi deda,

nisem poslala razglednice in nisem vas poklicala. Postajam vedno bolj lena ali pa ležerna, taka zaspana, počasna. Čisto v sožitju s svetom. Dedi vse se je umirilo. Na soncu v parku sva z Yves malo skakala in ponovila capoeiro. Zdaj me bolijo ušesi, ker je pihal mrzel veter.

Dodajam sliko lutke ne soncu. Sem imela plan, da bom vadila animacijo v parku, na koncu nisem – zaradi ušesa, ali pa je bil to dober izgovor.

Upam, da vam je Jana kaj zaigrala na kitaro. Hrana je itak super v domu. Mi smo vsi zdravi, vi pa tudi. Jutri vas pokličem.

Tea.