Celovec, 2. maj 2020.
Dragi deda,
cel dan sem čakala dež pa ga ni bilo. To vreme postaja že moj smisel življenja. Večkrat mam slabo vest, če ne grem vsak dan ven. Vedno je treba vse polno izkoristiti. Mogoče se je dobro tega odvaditi.
Fotografija je od včeraj, ker sem jo dobila šele danes. To sem jaz, veslam na kajaku po reki Krki, Celovec. Ne morete me prepoznati, ampak sem. Rdeči kajak, modra jakna in rdeče čelada. Ko tak semafor na vodi.
In – to je razglednica številka 50. Nadaljujem, dokler ne bova lahko vsako sredo jedla kosila skupaj in šla na sprehod po Slovenj Gradcu, se peljala z mojim novim avtom in šla na kavo v gostilno. Pa še v Celovec morate priti. In je koledar že poln.
Vsi smo zdravi. Na snidenje, dedi.
Tea.
OSEBNO JE POSEBNO. 
Tea, hej. Fajn je prebirat tvoje razglednice! Mam samo en komentar glede zadeve, na katero bi vsi morali biti bolj pozorni in občutljivi – slovenska naselbinska in nenaselbinska imena na (avstrijskem) Koroškem. Reki Gurk se slovensko reče Krka (tudi škofija ima ime po njej, trenutni krški škof pa je koroški Slovenec Jože Marketz). Kdo bo dosleden, če ne mi! 🙂
Pozdrav tebi in dedanu
Nino
Všeč mi jeLiked by 1 person
Nino fino. To sem pa spregledla. Krka torej, sem popravla in res je! Prej nisem bila toliko pozorna oziroma nisem opazila v katerem prostoru sem. Zdaj, ko so meje le rahlo odprte, bolj vidim kje živim. Kdo bo dosleden – mi!
Všeč mi jeVšeč mi je