Celovec, 12. april 2020.

Dragi deda,

danes bi se zbudila ob šestih zjutri, da se pripravim in oblečem, ter vas poberem v domu, da gremo domov v Mislinjo na žegn zajtrk. Tam bi nas čakala praznično obložena miza. Zajtrkovali bi kosilo (meso, jajce, potica, solata, hren) in se sončili zadaj za bajto. Pa nisem. Vstala sem ob devetih, jedla musli, iz protesta gledala serijo in sešila noge Možiju – to je lutka, ki jo šivam.

Vsi smo dobro. Govorila sem s Kristino. To leto ji barvanje pirhov ni najbolje uspelo, ampak itak noben ne bo vidu tega.

Tea.