Danes. Končujem.

na dan

Deda ima blazno rad Tita in se mi zdi, da je dober zaključek – danes – na Dan mladosti. Včasih.

Virtualne razglednice ne služijo več svojemu namenu. Ne pomagajo, so brez vezne. Povečala sem število analognih. Poslala bom tudi kakšno škatlo. Ampak to niti ni cilj.

Zdaj je čas, da se posvetim čim bolj številčnemu prehajanju mej ter možnim obiskom. Tudi planiranje piknikov in ali bomo skupaj izkoristili tale turistični vavčer, ko/če pride. V glavnem trenutki druženja. Z masko gor ali dol, distanco ali brez – ni važno, dokler skrbimo in spoštujemo.

Se vidimo!

P.S. Hvala Jani, ker je printala vse te dediju in jih položila v mapo.